APDEJT.si

Po poročanju različnih medijev, ki se sklicujejo na The New York Times, naj bi administracija Donalda Trumpa tajno odobrila Cii izvajanje prikritih, celo smrtonosnih operacij v Venezueli in na Karibih z namenom strmoglavljenja Nicolása Madura.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napovedal, da se ne bo udeležil vrha Amerik v Dominikanski republiki decembra, ker niso bile povabljene Kuba, Nikaragva in Venezuela. Petro je poudaril, da se dialog ne more začeti z izključitvami.

Donald Trump je sporočil, da je ameriška vojska izvedla nov napad na domnevni čoln za prevoz mamil blizu obale Venezuele, pri čemer je umrlo šest ljudi. Trump je poudaril, da naj bi bila plovba povezana z 'Organizacijo, označeno za teroristično'.

V Bogoti sta bila v strelskem napadu ranjena venezuelska aktivista Luis Peche Arteaga in Yendri Velásquez. Napad se je zgodil pred njunim domom v severnem delu Bogote. Luis Peche je izjavil, da kljub napadu ne bo prenehal s svojim delom.

Bela hiša je nadaljevala s kritikami Nobelovega odbora, ker ni podelil nagrade Donaldu Trumpu. Direktor komunikacij Bele hiše je izjavil, da je odbor postavil "politiko pred mir". Poudaril je, da ima Trump "srce humanitarca" in da je sposoben premikati gore s čisto silo svoje volje. Trump naj bi si v zadnjih dneh izrazil željo po prejemu nagrade, medtem ko je potekalo pogajanje o sporazumu med Izraelom in Hamasom.

Maria Corina Machado je po prejemu Nobelove nagrade za mir leta 2025 dejala, da jo posveča Donaldu Trumpu, ki ga je označila za pogumnega in vizionarja zaradi njegove podpore venezuelski opoziciji proti Maduru. Bela hiša je ponovila kritike, češ da je Nobelov odbor zanemaril Trumpove dosežke pri sklepanju dogovorov in reševanju življenj.

María Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir leta 2025, kar je po njenem mnenju zagon za osvojitev svobode v Venezueli. Nagrada predstavlja priznanje boju vseh Venezuelcev. Nicolás Maduro je istega dne poslal bolivarske milice na ulice v treh zveznih državah. Različni viri poročajo, da je Machado postala glavni glas upora proti Madurovemu režimu.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir 2025 za njeno neutrudno promocijo demokracije. Norveški Nobelov odbor jo je pohvalil kot poenotitveno figuro v venezuelski politični opoziciji in kot izjemen primer civilnega poguma v Latinski Ameriki. Machado je ob prejemu nagrade izrazila šokiranost.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir za leto 2025 zaradi njenih prizadevanj za obnovo demokracije v Venezueli. Nobelov odbor ji je pripisal zasluge za ohranjanje 'plamena demokracije v naraščajoči temi'. Kljub nominacijam Donald Trump nagrade ni prejel, čeprav so ga nekateri hvalili za prizadevanja pri reševanju kompleksnih kriz.

Norveški Nobelov komite je Maríi Corini Machado, venezuelski opozicijski političarki, podelil Nobelovo nagrado za mir za leto 2025. Utemeljitev komiteja je, da Machado 'ohranja plamen demokracije prižgan sredi naraščajoče teme'.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir 2025. Norveški Nobelov odbor je sporočil, da Machado ohranja plamen demokracije prižgan sredi naraščajoče teme. 58-letna Machado je bila nagrajena za njeno neutrudno delo pri promociji demokratičnih pravic venezuelskega ljudstva in za njeno obrambo svobode in demokracije.

Romunski predsednik Nicuşor Dan je pozdravil dogovor med Izraelom in Hamasom o prekinitvi ognja in izpustitvi vseh talcev iz Gaze. Izrazil je, da Romunija ostaja zavezana podpori prizadevanjem za trajen mir na Bližnjem vzhodu.

Izraelske sile so zasedle ladje s tujimi aktivisti, ki so prevažale pomoč v Gazo, med njimi je bila tudi Greta Thunberg, in jih prepeljale v izraelsko pristanišče. Aretacije so povzročile obsodbe in proteste. Koalicija Freedom Flotilla je napovedala, da bo v Gazo odplulo še 11 ladij. Donald Trump je pripravil načrt za prekinitev ognja v Gazi, ki pa je naletel na kritike.

Izraelska mornarica je ustavila floto propalestinskih aktivistov, ki je plula proti Gazi. Med približno sto aktivisti, ki so bili na krovu okoli 50 ladij, so bili tudi Greta Thunberg, vnuk Nelsona Mandele in evropski poslanci. Aktivisti trdijo, da je Izrael začel ustavljati plovila, medtem ko so izraelske sile potrdile, da so ladje 'varno ustavljene'.

Načrt ameriškega predsednika Trumpa za Gazo je sprožil različne odzive. Medtem ko so arabske države in države Bližnjega vzhoda načeloma pozdravile načrt, so palestinske frakcije izrazile ostro zavrnitev in skepticizem. Izrael naj bi še vedno oviral sodelovanje Združenih narodov pri zagotavljanju humanitarne pomoči v Gazi, kljub predvideni vlogi ZN v Trumpovem načrtu. Ob tem se nadaljujejo spopadi in ubijanje v Gazi.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je izjavil, da bi moral nekdanji ameriški predsednik Donald Trump končati v zaporu, če bo še naprej podpiral izraelsko ravnanje v Gazi, ki ga Petro označuje za "genocid". Petro je bil kritičen do Trumpovega stališča glede konflikta med Izraelom in Palestino.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sprejel mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje vojne v Gazi. Trump se je Netanjahuju zahvalil za sprejetje načrta, ki naj bi bil rezultat pogovorov z ameriškimi zavezniki na Bližnjem vzhodu. ZDA in Izrael sta pozvala Hamas, naj sprejme načrt.

Donald Trump in Benjamin Netanjahu sta predstavila načrt v 20 točkah za končanje vojne v Gazi, ki predvideva razorožitev Hamasa, demilitarizacijo Gaze ter ohranitev izraelske varnostne odgovornosti. Trump je dejal, da je Netanjahu privolil v mirovni načrt ZDA za Gazo, in se zahvalil pakistanskemu premierju in načelniku štaba za podporo. Netanjahu je tudi poudaril, da je Trump najboljši prijatelj, ki ga je Izrael kdaj imel v Beli hiši. Podpiral naj bi načrt za končanje vojne v Gazi.

Ameriški State Department je sporočil, da bo preklical vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih "vnetih" in "neodgovornih" izjav na pro-palestinskem protestu v New Yorku, kjer je pozval ameriške vojake k neposlušnosti takratnemu predsedniku Donaldu Trumpu. Petro je Trumpa obtožil vojnih zločinov.

ZDA so preklicale vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih dejanj na pro-palestinskem protestu v New Yorku, kjer je pozival ameriške vojake, naj ne ubogajo ukazov predsednika Trumpa. Kolumbijski predsednik je odgovoril, da ukrep krši mednarodno pravo in pravila diplomatske imunosti. ZDA so Petrova dejanja označile za 'vnetljiva'.